Drud je demon alpskega izročila.
Nočni demon pritiska, ki speče pritiska na prsi. Drud v bavarskih Alpah velja za nočno moro, zato je uvrščen med predstave o nočnem pritisku (Albdruck).
Drud je mračna pojava bavarskega ljudskega izročila, ki predvsem ponoči povzroča nesrečo. Kot majhna, grda hišna nočna mora se usede spečim na prsi, jim ovira dihanje in povzroča hude nočne more.
Vera vanjo je bila v Zgornjem Palatinatu in Stari Bavarski tako razširjena, da je le redka vas ostala brez ženske, za katero so govorili, da je drud; v 19. stoletju je bogato pisno pričana pri Schönwerthu in Panzerju.
Tip: demon nočne more, ki pritiska speče
Izvor: Bavarska, predvsem Zgornji Palatinat in Stara Bavarska, s podaljški v Avstrijo
Besedila: obsežne folkloristične terenske zbirke iz 19. stoletja (Schönwerth, Panzer), Priročni slovar nemškega praznoverja
Obdobje: ustno izpričano od srednjega veka, bogato pisno pričano v 19. stoletju
Videz: ponoči brezteleno tavajoče bitje, ki lahko privzame podobo mačke, črnega psa, bilke slame ali stare ženske
Ustno razširjeno od srednjega veka, bogato pisno pričano v 19. stoletju pri Franzu Xaverju von Schönwerthu (1857/58/59) in Friedrichu Panzerju (1848/1855).
Bavarska, predvsem Zgornji Palatinat in Stara Bavarska, s podaljški v Avstrijo.
Obsežne folkloristične terenske zbirke iz 19. stoletja, sistematično obdelane v Priročnem slovarju nemškega praznoverja.
Srednjevisoka nemščina: Beseda Drud izhaja iz trute, trut, ki je sorodna glagolu treten (stopati, pritiskati) in označuje pritiskanje, teptanje spečega.
Videz
Ko se drud odpravi na pot, po ljudskem verovanju najprej odloži svoje telo in lahko tako prodre skozi najmanjše razpoke, ključavnice ali odprtine za prepih na oknih. Pri tem privzema najrazličnejše podobe, na primer bilko slame, pero, šibo iz metle ali grah, najpogosteje pa črno mačko, črnega psa ali grdo staro žensko. Drud v človeški podobi naj bi bilo mogoče razpoznati po okornih, širokih rokah ter po tem, da se ji obrvi nad nosom stikata.
Delovanje
Drud v bavarskem izročilu ne velja za dobrega duha: uroči, kar se ji ne prilega, in na to delovanje še danes spominja ime drudove noge kot obrambnega znamenja. Drud prihaja ponoči, med približno deveto in dvanajsto uro, vedno pred vzhodom lune, in ko enkrat začne pritiskati, to praviloma počne devet noči zapored. Še posebej rada obiskuje ženske v porodnem počitku, ki ne ležijo v postelji z baldahinom in zaprtimi zavesami, ter novorojenčke, katerim sesa prsi, dokler te ne otečejo.
Najpomembnejši vidiki bavarske nočne more na kratko.
Bavarsko-alpska nočna mora, v Zgornjem Palatinatu tesno zlita z vero v čarovnice in obsežno dokumentirana pri Schönwerthu in Panzerju.
Speči vseh vrst, zlasti ženske v porodnem počitku in dojenčki; nadomestno tudi kokoši, ovce in gosi v hlevu.
Največkrat črna mačka, črn pes ali grda stara ženska z okornimi rokami in obrvmi, ki se stikata.
Nočno pritiskanje in težko dihanje, v Zgornjem Palatinatu obenem razlagalni vzorec za utrpljeno čarovniško nesrečo.
Drudova noga na pragu vrat, na glavo obrnjena metla, nož v vratih ter sol, česen in amuleti.
Nadregionalni Alp kot bolj razširjeno ime za isto predstavo nočne more; od njega se drud razlikuje po svoji bavarski zasidranosti in bližini veri v čarovnice.
Beseda Drud izhaja iz srednjevisokonemškega trute, trut, ki je sorodna glagolu treten (stopati, pritiskati) in označuje pritiskanje, teptanje spečega. Po ljudskem verovanju Zgornjega Palatinata, kot ga je zapisal Franz Xaver von Schönwerth v svoji zbirki Aus der Oberpfalz, so drudi pravzaprav ljudje, pri krstu katerih je prišlo do napake; prizadeti morajo posledično, pogosto proti lastni volji, ponoči pritiskati na živa bitja. Schönwerth zapisuje, da so okoli Rodinga za drude veljale stare, suhe ženske z razmršenimi lasmi in da se je tam pojem druda pomešal s pojmom čarovnice.
Tudi moški so lahko veljali za tako imenovane druderje, ki so poleg tega kot breitensteiger (plezalci po širini) lahko plezali po strehah in stenah. Friedrich Panzer je v svojem delu Bayerische Sagen und Bräuche zbral številne sorodne priče z vse Stare Bavarske. Priročni slovar nemškega praznoverja uvršča druda v bolj razširjeno predstavo o nočnem pritisku, ki se v švabsko-alemanskem prostoru pojavlja kot Schrättele; regionalno se drud razume tudi kot samostojna nočna mora poleg Alpa, ne namesto njega.
Drudova noga kot zaščitni znak druda se je kot samostojen simbol v veliki meri odmaknila od svoje izvorne podobe in se še danes uporablja kot sopomenka za pentagram, ne glede na bavarski krog izročil. Drud sam je ostal regionalno bolj zasidran kot Alp in živi naprej v bavarskih narečnih izrazih, kot je druckt mi wie a Drud, s katerim opisujejo tesnobno občutje.
Z religiologijo gledano spada drud med razlagalne vzorce, s katerimi so predmoderne družbe razlagale telesno resnično, a nenavadno pojavljanje spalne paralize. Tesna povezanost z vero v čarovnice, razvidna iz enačenja druda in čarovnice v delih Zgornjega Palatinata, kaže, kako je iz prvotno usodne postranske figure, ki je sama žrtev napake pri krstu, v času novoveškega preganjanja čarovnic lahko nastala krivdno delujoča storilka. Bogata zbirka konkretnih obrambnih praks, od drudove noge do hlebca kruha, dela druda za enega najbolje dokumentiranih primerov vsakdanje apotropejske zaščite na bavarskem območju.
Proti pritiskanju drude je ljudsko verovanje poznalo številna sredstva. Najpomembnejše in še danes najbolj znano znamenje je bil drudov križ (Drudenfuß), pentagram, ki so ga risali na vrata ali prag in naj bi drudi preprečeval vstop, saj je bila prisiljena šteti vse njegove linije; podobno razširjen je bil sorodni drudov križec. Tudi obrnjena metla, naslonjena na vrata sobe, nož, zataknjen v vrata z ostrino navzgor, ali hlebec kruha, položen na obraz, naj bi drudo odganjali. Med drugimi izročenimi sredstvi so kadilo, molitve, sol, česen, na telesu nošen zaščitni kamen ali amulet, izgovarjanje bolezenskih uroka ter klic na varuha angela. Kot prenosen amulet so služili tudi tako imenovani drudovi kamni, prodniki z naravno luknjo, ki so jih obešali na posteljo ali v hlev.
Druda spada v razširjeno družino nočnomorskih demonov, ki v ljudski razlagi pojasnjujejo pojav spalne ohromelosti (paralize med spanjem). V švabsko-alemanskem prostoru ji ustreza Toggeli, sorodna pa je tudi na Bavarskem in v Avstriji znanemu Alpu, ki prav tako ponoči sedi na prsih spečih. V severnem in slovanskem prostoru se pojavlja strukturno podobna podoba kot Mara, od katere izhaja tudi angleški izraz nightmare. Schrat si z drudo deli sposobnost preobrazbe in nočno dejavnost, vendar se pojavlja bolj kot gozdni in hišni duh kot čisti nočni demon. V nasprotju s Toggelijem je druda predvsem bavarsko zasidrana in tesno povezana z verovanjem v čarovnice na Zgornjem Pfalcu (Oberpfalz).
Kakšna je razlika med drudo in alpom?
Oba opisujeta isti temeljni pojav, nočno pritiskanje na speče, vendar je druda krajevno bolj zasidrana na Bavarskem in v Avstriji, kjer se pogosto povezuje z verovanjem v čarovnice. Alp velja za širše razširjeno, nadregionalno ime za isto predstavo nočne more.
Zakaj velja drudov križ za zaščitno znamenje?
Po ljudskem verovanju mora druda, brž ko zagleda pentagram, prisiljeno šteti njegove linije in pri tem ne najde konca, s čimer ji je preprečen vstop. Znamenje so zato nameščali na vrata, hleve in zibelke.
Ali lahko človek sam postane druda?
Po verovanju z Zgornjega Pfalca nihče ni postal druda po lastni krivdi, temveč po pomoti pri krstu ali zaradi tuje hudobije. Izročilo je zato poznalo tudi načine, kako nekoga rešiti tega uroka.
Priporočene notranje povezave:
Druga standardna dela v seznamu literature.
Kot druda se še danes prepleta z bavarskim narečjem, in drudov križ, ki varuje pragove in zibelke, spominja na to, kako konkretno so se ljudje nekoč znali braniti pred njenim nočnim pritiskanjem.
Proti njegovemu vplivu izročilo iz različnih kultur navaja naslednja zaščitna sredstva:
Priporočena zaščitna sredstva
Najpreprostejše zaščitno sredstvo te zbirke: 41 plasti pravega zlata 999, platine, srebra in silicija, izdelano v Ruhli/Turingiji. Ni ga treba aktivirati, ni vezano na nobeno osebo in deluje v premeru približno 50 metrov, tudi kadar ni nošeno.
Sorodna bitja

Uksakka je vratna boginja samijske religije, varuhinja prага in ena od boginj Akka. Religiologska...

Andske kulture na iWell Guard: Inti, Pačamama, Viracoča in zaščitni predmeti, kot sta čakana in k...

Hachiman je japonski kami vojne, zaščitnik samurajev. Prvotno bog žita, poistoveten s cesarjem Ōj...

Cihuateteo, poboževani duhovi žensk Aztekov, umrlih ob porodu. Izvor, nevarni dnevi na križišču i...

Razkosanje po Setu, ponovna oživitev po Izidi, vladanje v podzemlju ter zgled za vse pokojne.

Khnum je ovnoglavi egipčanski bog stvarnik, ki oblikuje ljudi na lončarskem vretenu. Vir Nila, te...