Fänggen so duhovi alpskega pripovednega izročila.
Velikanske gozdne žene, ki žrejo otroke, a so vseeno lahko koristne.
Fänggen, tudi Fängge ali Fanggen, so divje gorsko ljudstvo Alp: divje gozdne žene in velikanke, ob njih pa mahom obraščeni gozdni velikani kot moški ustrezniki. So dvoumne, a večinoma nevarne, veljajo za ljudožerke z posebno naklonjenostjo do otrok, ugrabljajo otroke in babice v postelji ali podtikajo menjenčke.
Ob tem lahko tudi pomagajo: marsikje na kmetije oddajo svoje hčere kot močne dekle. Fänggen so izpričane na Tirolskem, v Vorarlbergu, Lihtenštajnu in bavarskih Alpah, zapisane v 19. stoletju pri Zingerlu, Alpenburgu in Vonbunu.
Tip: Divje, dvoumno gorsko ljudstvo, lokalna varianta divjih ljudi
Izvor: alpsko pripovedno izročilo, zbrano v 19. stoletju
Besedila: Zingerle, Alpenburg, Vonbun
Obdobje: 19. stoletje (zbirke), starejše pripovedno gradivo
Podoba: velikanske, poraščene gozdne žene in mahom obraščeni gozdni velikani
Pripovedno gradivo spada v alpsko pripovedno izročilo in je bilo zbrano v 19. stoletju, predvsem pri Zingerlu, Alpenburgu in Vonbunu.
Tirolska, Južna Tirolska, Vorarlberg, Lihtenštajn in bavarske Alpe; Fänggen so lokalna varianta divjih ljudi.
Dobra: zbirke Zingerleja, Alpenburga in Vonbuna ponujajo obsežno, regionalno razpredeno pripovedno gradivo.
Etimologija: sporna in negotova. Grimm je ugibal o povezavi z besedama Funke (iskra) ali fangen (ujeti), izrecno kot ugibanje; najbolj utemeljena je bližina besedam Fank oz. Fankerl, torej hudič ali zlobno bitje. Priljubljena izpeljava iz besede fauna ali Faun je nedokazana in zgolj domnevna.
Podoba
Ženska Fangga je velikanska, visoka kot drevo, močna, popolnoma poraščena, s črnimi lasmi, prepletenimi z brado-lišajem, in ustnicami od ušesa do ušesa, oblečena v lubje in kožuhe; moški Fänggen so mahom obraščeni gozdni velikani. Glede na območje so bodisi velikanski bodisi pritlikavi. Vezani so na drevesa in umrejo skupaj z drevesom.
Delovanje
Fänggen so večinoma nevarne, veljajo za ljudožerke s posebno naklonjenostjo do otrok in ugrabljajo otroke ter babice v postelji ali podtikajo menjenčke. Ob tem lahko tudi pomagajo in marsikje oddajo hčere na kmetije kot močne dekle.
Najpomembnejši vidiki divjega gorskega ljudstva na en pogled.
Lokalna varianta divjih ljudi v alpskem prostoru, izpričana na Tirolskem, v Vorarlbergu, Lihtenštajnu in bavarskih Alpah.
Kmetije, otroci in babice v postelji: Fänggen ugrabljajo otroke in babice v postelji, podtikajo menjenčke, marsikje pa služijo kot močne dekle.
Velikanske, popolnoma poraščene gozdne žene v lubju in kožuhih, z usti od ušesa do ušesa; moški so mahom obraščeni gozdni velikani.
Gozd in kmetija: vezane na drevesa, umirajo z drevesom; nevarne kot požiralke otrok, koristne kot močne dekle.
Krščanska sredstva: križ, ki ga ni mogoče prestopiti, cerkveni zvonovi, angel varuh in krst, poleg tega še Polifemova zvijača z imenom Samostorjeno.
Divji ljudje in Divji mož, Mahovke ter Salige; sorodni so tudi baskovski Basajaun z Basandere ter Pan in Faun.
Etimologija imena je sporna in negotova. Grimm je ugibal o povezavi z besedama Funke ali fangen, izrecno kot ugibanje; najbolj utemeljena je bližina besedama Fank ali Fankerl, torej hudič ali zlobno bitje. Priljubljena izpeljava iz besede fauna ali Faun pa je nedokazana in zgolj domnevna.
Vsebinsko so Fänggen lokalna varianta divjih ljudi: izpričane na Tirolskem, v Vorarlbergu, Lihtenštajnu in bavarskih Alpah, zbrane pri Zingerlu, Alpenburgu in Vonbunu. Njihov najbolj opazen motiv je vezanost na drevo: Fänggen so vezane na drevesa in umrejo z drevesom, kar jih globoko umešča v gozdno naravo in loči od navadnih velikanov.
Fänggen so trdno uveljavljena tema tirolskega in vorarlberškega preučevanja ljudskega izročila ter primerjalne mitologije.
Religiologsko so Fänggen dvoumne, a večinoma resnično grozeče, ljudožerske in velikanske ter opazno bolj nevarne od Saligih. Pomembne razmejitve: ne smemo jih zamenjevati z blago Saligo. Niso vedno velikanke, glede na območje se pojavljajo kot velikanke ali pritlikavke. Izpeljava iz fauna ali Faun je nedokazana. In motiv kumininega kruha za Fänggen ni potrjen, izpričan je za Mahovke in je nanje le prenesen.
Izpričana so krščanska sredstva: križ, ki ga Fänggen ne morejo prestopiti, cerkveni zvonovi, angel varuh in krst. Poleg tega še Polifemova zvijača: kdor se predstavi z imenom Samostorjeno in Fanggi zaklešči roko, uide, saj njenih tožb nihče ne jemlje resno. Motiv kumininega kruha pa je izpričan za Mahovke, za Fänggen ni zanesljivo potrjen in je nanje le prenesen.
Fänggen so uvrščene ob divje ljudi in Divjega moža, Mahovke ter Salige, s katerimi si delijo motiv gamsov; od blage Salige pa jih je vseeno treba jasno razločevati. Sorodni so baskovski Basajaun in Basandere ter Pan in Faun. V alpskem prostoru spadata v isto pripovedno pokrajino tudi malo bitje Nörgel in Dellermännle, čeprav na njenem drugem koncu.
Kaj so Fänggen?
Divje, dvoumno gorsko ljudstvo Alp, divje gozdne žene in velikanke.
Ali so nevarne?
Večinoma da: veljajo za ljudožerke, zlasti do otrok, a lahko tudi pomagajo.
Ali so enake kot Salige?
Ne. Obe skupini tvorita kontinuum od blagega do divjega, vendar nista identični.
Priporočene notranje povezave:
Več temeljnih del v seznamu literature.
Naj gre za divje gorsko ljudstvo gozdov ali za divje deklice Alp, ki na kmetijah služijo kot močne dekle: Fänggen združujejo oba obraza divjine, pri čemer prevlada nevarni.
Proti njegovemu vplivu izročilo iz različnih kultur navaja naslednja zaščitna sredstva:
Primerjajte v Schutz-Kompass →Priporočena zaščitna sredstva
Najpreprostejše zaščitno sredstvo te zbirke: 41 plasti pravega zlata 999, platine, srebra in silicija, izdelano v Ruhli/Turingiji. Ni ga treba aktivirati, ni vezano na nobeno osebo in deluje v premeru približno 50 metrov, tudi kadar ni nošeno.
Sorodna bitja

Nut je egiptovska boginja neba, žena boga zemlje Geba, mati Ozirisa, Izide, Seta in Neftide. Zvez...

Siddhartha Gautama, zgodovinski Buddha, ustanovitelj budizma, Štiri resnice in Osemčlena pot. Živ...

Hine-Tu-Whenua, dobrohotna polinezijska boginja vetra. Izvor, ugoden vetriček za jadranje in reli...

Dzi biseri so ahatni biseri Tibeta z vzorci v obliki oči. Izvor je deloma legendaren, pomen in ug...

Yeongdeung Halmang, boginja vetra in morja na Jeju. Izvor, obred Yeongdeung-gut na Unescovem sezn...

Tmolos, lidijski gorski bog in razsodnik v glasbenem tekmovanju med Apolonom in Panom. Izvor, Ovi...