Si’lat je demonka arabske tradicije.
Spreminjajoča se bitja, ki popotnike zvabi v smrtno zmoto. Med puščavskimi džini velja Si’lat po izročilu za posebej sposobno preobrazbe.
Si’lat, tudi si’la, je ženski džin Arabije, ki spreminja podobo: izjemno nadarjena mojstrica preobrazbe, ki se najpogosteje kaže v podobi lepe ženske. V pustih delih puščave zvabi popotnike v zmoto in zapelje moške.
Izpričana je v predislamski in islamski Arabiji v leksikografiji in poeziji; mezopotamska varianta pa kot vodni demon še danes živi v Iraku. Pri al-Kazviniju se pojavlja kot varianta ghula, ki svojo žrtev muči, se z njo igra in jo prisili v ples, preden jo pogoltne.
Tip: Ženski džin, ki spreminja podobo, lastni razred džinov
Izvor: Predislamska in islamska Arabija
Besedila: Leksikografija, poezija, al-Kazvini
Obdobje: predislamsko in islamsko, v Iraku še danes
Videz: navadno lepa ženska, spremenljiva; v Iraku z dolgimi lasmi, včasih z ribjim repom
Predislamsko in islamsko: Si’lat je izpričana v leksikografiji in poeziji obeh obdobij, klasičen opis pa nam ponudi al-Kazvini v 13. stoletju.
Arabija in Mezopotamija: poleg puščavskega izročila na polotoku živi tudi varianta kot vodni demon v Iraku.
Dobro dokumentirano: leksikografija, al-Kazvinijeva kozmografija in moderne raziskave, predvsem El-Zein in Lebling.
Arabsko: si’la, množina sa’ali, z leksikografskim osnovnim pomenom čarovnica ali zvita, nevarna ženska. Že samo ime torej ne opisuje pošasti, temveč nevarno pametno žensko bitje.
Videz
Si’lat je ženskega spola in izjemno nadarjena mojstrica preobrazbe, ki se najpogosteje pojavlja v podobi lepe ženske. Tu se skriva pravo protislovje izročila: zgodnji viri jo označujejo kot obliko-stalno v nasprotju z ghulom, poznejši pa poudarjajo prav njeno izjemno spremenljivost. Iraška varianta jo kaže kot žensko z dolgimi lasmi, včasih z ribjim repom.
Delovanje
Si’lat popotnike in nomade v pustih delih puščave zvabi v smrtno zmoto, zapeljuje in poroča moške ter rojeva mešana bitja. Pri al-Kazviniju svojo žrtev muči, se z njo igra in jo prisili v ples, preden jo pogoltne.
Najpomembnejši vidiki spreminjajočega se bitja na kratko.
Lasten razred v taksonomiji džinov ob ghulu in ifritu; v zgodnjih virih je bila sopomenka za ghula, pozneje njegov ženski nasprotnik.
Popotniki in nomadi v pustih delih puščave, ki jih zvabi v zmoto, ter moški, ki jih zapelje in poroči.
Najpogosteje lepa ženska z veliko spremenljivostjo; iraška vodna varianta ima dolge lase, včasih ribji rep.
Zvabljanje v smrtno zmoto, zapeljevanje, poroke s ljudmi in mešano potomstvo; pri al-Kazviniju tudi smrtonosna igra z žrtvijo.
Volk ponoči preganja Si’lat, zato veljajo volčji zobje za amulet; proti ghulu podobnim bitjem se izgovarja klic k molitvi.
Ghul kot najbližji sorodnik, poleg tega Umm al-Duwais in Aisha Qandisha kot zapeljive demonke.
Arabska beseda si’la, množina sa’ali, leksikografsko pomeni čarovnica ali zvita, nevarna ženska. Iz tega osnovnega pomena je bitje zraslo v taksonomijo džinov: Si’lat je izpričana v predislamski in islamski Arabiji v leksikografiji in poeziji ter je postala lasten razred ob ghulu in ifritu.
Izročilo pri tem ni enotno. Zgodnji viri uporabljajo izraza Si’lat in ghul kot sopomenki in Si’lat opisujejo kot obliko-stalno; poznejši jo omejijo na žensko nasprotje ghula in poudarjajo prav njeno spremenljivost. Legenda o Banu Si’lat jo nazadnje naredi za mater džinov, ki spreminjajo podobo, mezopotamska varianta pa kot vodni demon še danes živi v Iraku.
Mezopotamska varianta Si’lat je živo ljudsko verovanje; popularna kultura pa to bitje pogosto zamenjuje s krščanskim motivom sukuba, kar je izkrivljanje.
Religiologsko Si’lat spada v taksonomijo džinov. Pomembna razjasnitev: enačenje s sukubom je napaka; zgodovinsko je predvsem ženska in spreminjajoča se izpeljanka ghulovega kompleksa; nasprotje med obliko-stalnostjo in spremenljivostjo pa odraža razliko med zgodnjimi in poznejšimi viri.
Izročeno varovalo proti Si’lat je presenetljivo konkretno: po al-Kazviniju volk ponoči preganja Si’lat, ker se džini pred njim ne morejo skriti v tla. Iz te predstave je izšlo oprijemljivo zaščitno sredstvo, volčji zobje, ki so jih nosili kot amulet. Poleg tega velja proti ghulu podobnim bitjem izgovarjanje klica k molitvi, akustična obramba puščavskega izročila.
Si’lat stoji ob ghulu in ifritu kot lasten razred džinov; v zgodnjih virih sta Si’lat in ghul sopomenki, pozneje pa je Si’lat omejena na žensko nasprotje ghula. Legenda o Banu Si’lat jo naredi za mater džinov, ki spreminjajo podobo. Kot zapeljive demonke ji stojita ob strani Umm al-Duwais in Aisha Qandisha, z Ghaddarjem pa si deli vlogo nevarnosti za popotnike.
Kaj je Si’lat?
Preoblikujoča se ženska džinka iz Arabije, ki popotnike zavaja na napačno pot in zapeljuje moške.
Je Si’lat isto kot Ghul?
V zgodnjih virih sta izraza sopomenska; pozneje je Si’lat ženski protipol Ghula.
Kaj varuje pred njo?
Po al-Qazwiniju volk in volčji zobje kot amulet.
Priporočene notranje povezave:
Nadaljnja standardna dela v seznamu literature.
Kot ženska džinka in preoblikovalka Si’lat združuje dva motiva, ki jih arabsko izročilo sicer ločuje: zapeljivo lepo tujko in divje bitje puščave.
Proti njegovemu vplivu izročilo iz različnih kultur navaja naslednja zaščitna sredstva:
Primerjajte v Schutz-Kompass →Priporočena zaščitna sredstva
Najpreprostejše zaščitno sredstvo te zbirke: 41 plasti pravega zlata 999, platine, srebra in silicija, izdelano v Ruhli/Turingiji. Ni ga treba aktivirati, ni vezano na nobeno osebo in deluje v premeru približno 50 metrov, tudi kadar ni nošeno.
Sorodna bitja

Haetae, imenovan tudi Haechi, je korejsko zaščitno bitje pred ognjem in nesrečo. Izvor in pomen r...

Amon v svojem vetrnem in zračnem vidiku, Skriti egipčanske religije. Izvor, Osmerica in religiolo...

Apophis, prakača in poosebitev kaosa. Vsakodnevni sovražnik sončevega teka, mit o Reju in obredi ...

Kresnik, slovensko-slovanska ognjena in sončna prikazen. Izvor, povezava s solsticijem in religio...

Bojevnica in zdravilka, Rejevo oko, uničevalka grešnikov. Memfiški tempelj, mitologija, medicina ...

Bogovi Feničanov in Kartažanov: Baal Hammon, Astarte (Tanit), Melkart, El, Ašera. Mit, tempelj v ...