Wirry-cow je duh škotskega izročila.
Zbirno ime za vse, kar ponoči vzbuja strah.
Wirry-cow ni določena podoba, temveč škotski zbirni izraz za vse, kar vzbuja strah: strašilo, škrat, prikazen, hudič in celo oživela kmetijska strašila spadajo pod to ime. Kot nedoločena figura strahu je služil predvsem kot strašilo za otroke, s katerim so vzbujali ubogljivost.
V nasprotju z valižanskimi in škotskimi znanilci smrti keltskega izročila Wirry-cow ne napoveduje smrti. Predstava je razširjena na škotskem nižavju in v severni Angliji, izpričana v slovarjih in pri Sirju Walterju Scottu.
Tip: zbirni izraz za strašilo, škrata, prikazen in hudiča
Izvor: škotsko-severnoangleška ljudska govorica, jezikovno območje scots
Besedila: slovar Johna Jamiesona iz leta 1808, literarno pri Walterju Scottu
Časovni okvir: leksikalno izpričano od začetka 19. stoletja
Videz: brez določenega bitja, spremenljiva strašljiva prikazen
Leksikalno in literarno izpričano od začetka 19. stoletja, brez lastnega, zaključenega korpusa pripovedk.
Škotska, zlasti nižavje, ter severna Anglija na skupnem jezikovnem območju scots.
Leksikalno-literarna: predvsem slovarji in posamezni literarni viri, brez trdnega korpusa pripovedk.
Scots: Ime je sestavljeno iz besede wirry, ki pomeni nadlegovati ali daviti in je sorodna nemškemu würgen, ter cowe, besede za škrata ali strašilni predmet. Sorodne besedne tvorbe so wirry-hen, pretepač, in wirry-carle, strašljiv možakar.
Videz
Wirry-cow nima določene podobe, temveč je opredeljen funkcijsko, z vzbujanjem strahu. V pripovedih se pojavlja včasih kot spačena, kravji podobna prikazen z dolgim vratom in kratkimi nogami, včasih kot umazana, raztrgana figura, obtežena s kamni in blatom, včasih kot oživelo kmetijsko strašilo z majhnimi, bistrimi očmi. Kot strašilo stoji na meji med golim predmetom in oživljenim strašnim bitjem.
Delovanje
Wirry-cow deluje kot zbirna strašljiva figura in znanilec nesreče ter kot klasično strašilo za otroke, s katerim so otroke privajali k ubogljivosti. Hkrati je ljudsko poimenovanje za hudiča ali prikazen, s katerima ga včasih enačijo.
Najpomembnejši vidiki škotske strašljive prikazni na kratko.
Izraz iz scotsa, ki izvira iz ostankov poganskih predstav in se je zlil s krščansko demonologijo.
Predvsem otroci, ki jim je kot strašljiva figura pomagal pri ubogljivosti, sicer splošen simbol strahu.
Spremenljiv: kravji podobna prikazen z dolgim vratom, raztrgana figura, obtežena s kamni, ali oživelo kmetijsko strašilo.
Vzgoja s strahom ter ljudsko poimenovanje za hudiča ali prikazen; ni znanilec smrti.
Lastni obrambni obredi niso izpričani; zaščita je v ubogljivosti otrok in v splošni krščanski obrambi proti hudiču.
V nasprotju s čistimi znanilci smrti, kot sta Bean Nighe ali Cyhyraeth, Wirry-cow ne napoveduje smrti, temveč straši brez določenega povoda.
Ime je sestavljeno iz besede wirry, škotsko za nadlegovati ali daviti in sorodno nemškemu würgen, ter cowe, besede za škrata ali strašilni predmet. Ta izpeljava izhaja iz Etymological Dictionary of the Scottish Language Johna Jamiesona iz leta 1808. Sorodne besedne tvorbe so wirry-hen, pretepač, in wirry-carle, strašljiv možakar.
Wirry-cow izhaja iz ostankov poganskih predstav in se zliva s krščansko demonologijo, tako da ga včasih enačijo s hudičem. Literarno je izpričan pri Sirju Walterju Scottu, ki je to podobo vpisal v pisno izročilo scotsa.
Wirry-cow je literarno izpričan pri Sirju Walterju Scottu v Guy Manneringu iz leta 1815, kjer worricow pomeni škrata ali zlobnega duha. Redno se pojavlja na seznamih škotskih bajeslovnih bitij in velja za šolski primer dialektalnega strašilnega izraza scotsa.
Wirry-cow ni znanilec smrti niti psihopomp, temveč ljudska strašilna in vzgojna figura na stičišču poganskih ostankov in krščanske demonologije. Priča o razponu britansko-otoškega keltskega verovanja v duhove, ki sega od natančnih znamenj do nedoločenih figur strahu. Kot leksikalno-folkloristična tema brez lastnega korpusa pripovedk sloni predvsem na slovarjih in literarnih omembah.
Lastni obrambni obredi proti Wirry-cowu niso izpričani, saj ni bitje, ki bi ga bilo mogoče natančno odganjati, temveč izrazna in vzgojna figura. Zaščita je v njegovi družbeni funkciji, ubogljivosti otrok, ter v splošnih krščanskih obrambnih predstavah proti hudiču, s katerim ga včasih enačijo: blagoslovljena sveta vodica kot krščansko znamenje, mrzlo železo, ki v škotski folklori velja za zaščito pred škrati in strašljivimi bitji, ter zvok blagoslovljenih kolokolov kot varovalno znamenje proti nesreči.
Wirry-cow spada k splošnemu tipu strašila in bugbeara, sorodnega angleškemu boggartu in bogeymanu. Soroden je tudi galskemu uriski, duhu samotnih krajev, in kot poimenovanje za hudiča širšim krščansko-demonološkim strašljivim figuram. Zavestno stoji v nasprotju s čistimi znanilci smrti s keltskih ostrovov, kot sta Bean Nighe in Cyhyraeth, ki napovedujeta smrt, ne da bi same strašile.
Je Wirry-cow duh smrti?
Ne. Gre za zbirno strašljivo prikazen, strašilo, škrata, hudiča ali kmetijsko strašilo, ne za znanilca smrti, kot sta Bean Nighe ali Ankou.
Od kod izvira ime?
Iz scotsa wirry, nadlegovati ali daviti, in cowe, škrat ali strašilni predmet.
Kje se pojavlja v literaturi?
Pri Sirju Walterju Scottu v Guy Manneringu iz leta 1815 v obliki worricow.
Priporočene notranje povezave:
Več temeljnih del v seznamu literature.
Kot škotska strašilna prikazen (scots) Wirry-cow nima trdne oblike: gre za zbirno ime za vse, kar v temi vzbuja strah, od škrata do oživele kmečke strašilne lutke.
Proti njegovemu vplivu izročilo iz različnih kultur navaja naslednja zaščitna sredstva:
Primerjajte v Schutz-Kompass →Priporočena zaščitna sredstva
Najpreprostejše zaščitno sredstvo te zbirke: 41 plasti pravega zlata 999, platine, srebra in silicija, izdelano v Ruhli/Turingiji. Ni ga treba aktivirati, ni vezano na nobeno osebo in deluje v premeru približno 50 metrov, tudi kadar ni nošeno.
Sorodna bitja

Hitodama, lebeči duhovni plamen mrtvih v japonskem ljudskem verovanju. Izvor, njen prikaz pri umi...

Oni, velikanski in rogati zlodeji japonske ljudske in podzemeljske tradicije. Setsubunsko preganj...

Uni je etruščanska vrhovna boginja in ustreznica rimske Junone. Religiologska umestitev z mitom, ...

Iku-Turso, zlobno morsko čudovišče Kalevale. Izvor, nastop pri ropu Sampa in zaklinjanje s strani...

Bog vina, ekstaze, gledališča in preobrazbe. Dionizije, mainade in osvoboditev skozi opojnost.

Gruagach, galski duh varovanja živine in doma. Izvor, različni pomeni in religiologska umestitev.