iWell Guard

Peklenc, dvomljivi sodnik podzemlja

Peklenc velja za boga slovanske tradicije.

Priljubljen sodnik mrtvih, znanstveno pa psevdobožanstvo. Dvomljiv status Peklenca kot božanstva se odraža v znanstveni razpravi. Naslov Peklenca označuje kot sporno podzemeljsko prikazen Slovanov.

Kazalo vsebine

Peklenc, sporna slovanska podzemna postava
Peklenc

Peklenc je slovenska podzemeljska in ognjena prikazen, ki se v priljubljenih izročilih prikazuje kot strog sodnik mrtvih in gospodar podzemnega ognja.

Pomembno in iskreno: v strokovni znanosti Peklenc velja za psevdobožanstvo, torej za verjetno romantično konstrukcijo 19. stoletja brez zanesljivega izvirnega vira. Ta stran zato prikazuje oboje, priljubljeni mit in njegovo kritično presojo virov.

Na kratko: Peklenc

Vrsta: podzemeljska in ognjena prikazen, v znanosti uvrščena med psevdobožanstva
Izvor: domnevno slovenski
Besedila: priljubljena sekundarna literatura od 19. stoletja, brez izvirnega vira
Obdobje: od 19. stoletja do danes
Podoba: gospodar podzemlja in podzemnega ognja

Kontekst virov

Zeitraum der Texte

Opis kroži v priljubljeni sekundarni literaturi od 19. stoletja naprej; srednjeveški izvirni vir popolnoma manjka.

Verbreitungsraum

Domnevno slovenski: prikazen se pripisuje slovenskemu prostoru, ne da bi bilo tam mogoče dokazati staro izročilo.

Quellenlage

Zelo šibka: brez izvirnega vira. Podrobni opis se pojavlja v okolju romantično-slovenske kabinetne mitologije, za katero stoji Davorin Trstenjak.

Ime in različice

Slovensko: ime je pregledno slovansko, izhaja iz peklo, smola, pekel in podzemlje, slovensko pekel, pekel; Peklenc pomeni približno tisti, ki spada v podzemlje. Da pekel že v krščanskem pomenu pomeni pekel, govori dodatno proti predkrščanskemu bogu.

Opis

Podoba

Trdno izročilo manjka. V priljubljenih besedilih se Peklenc prikazuje kot gospodar podzemlja, ki v podzemnem ognju kuje kovine in drage kamne ter obvladuje podzemne vode. Njegova simbolika je podzemlje, vulkanski ogenj in sodba; vse to je nedokazano.

Delovanje

Priljubljeno se mu pripisuje vloga pravičnega, strogega sodnika mrtvih, spreminjanje krutih v kamne in prepirljivih v volkodlake ter odpiranje soteski, ki pogoltnejo vasi. Ta obsežna izdelava je značilna za poznejšo iznajdbo in je v nobenem izvirnem viru ni mogoče zaslediti.

Kratek pregled: Peklenc

Najpomembnejši vidiki sporne podzemeljske prikazni na kratko.

Izročilo

Priljubljen mit in novopaganstvo: prikazen izvira iz sekundarne literature od 19. stoletja, ne iz starega izročila.

Predmet delovanja

V priljubljenih besedilih mrtvi, podzemlje in njegovi zakladi: sodba mrtvih, kovane kovine in drago kamenje, podzemne vode.

Podoba

Gospodar podzemlja in podzemnega ognja; trdna, na virih temelječa ikonografija ne obstaja.

Funkcija

Priljubljeno: strog sodnik mrtvih, gospodar zemeljskih tresov in podzemlja, ki odpira soteske, ki pogoltnejo vasi. Zgodovinsko od tega ni potrjeno nič.

Ravnanje

Ni izročenih kultnih, zaščitnih ali daritvenih oblik; ustrezni podatki bi bili izmišljeni.

Razmejitev

Htonski sodniki kot Had, Radamant in Pluton ali Vulkan s svojim podzemnim ognjem; ravno takšne vzporednice so služile romantični konstrukciji.

Ime iz pekla: izvor in problem virov

Ime je pregledno slovansko, izhaja iz peklo, smola, pekel in podzemlje, slovensko pekel, pekel; Peklenc pomeni približno tisti, ki spada v podzemlje. Srednjeveški izvirni vir manjka.

Podrobni opis kroži skoraj izključno v priljubljenih spletnih in sekundarnih virih ter se pojavlja v okolju romantično-slovenske kabinetne mitologije, za katero stoji Davorin Trstenjak. Da pekel že v krščanskem pomenu pomeni pekel, govori dodatno proti predkrščanskemu bogu: staro božje ime bi le stežka temeljilo na mladi, krščansko zaznamovani besedi.

Sprejemanje in presoja kot psevdobožanstvo

Peklenc danes živi skoraj izključno naprej v spletnih seznamih bogov, v fantazijski literaturi in v novopaganstvu. V resni slavistiki je uvrščen med psevdobožanstva.

Religiovedno je Peklenc učni primer za razlikovanje med potrjenim izročilom in romantično iznajdbo. Glavna napaka bi bila, če bi ga prikazali kot dokazanega slovanskega boga podzemlja: spada med psevdobožanstva, beseda pekel pa je poleg tega že krščansko zaznamovana.

Brez izročenih kultnih oblik

Za Peklenca niso izročene nobene kultne, zaščitne ali daritvene oblike. Iskreno povedano tu manjka vsaka zgodovinska podlaga; ustrezni podatki bi bili izmišljeni. Kdor v priljubljenih besedilih naleti na obrede za sodnika podzemlja, bere sodobno izdelavo, ne izročila.

Had, Vulkan in mehanizem iznajdbe

Kot zamisel je Peklenc podoben htonskim sodnikom in gospodarjem podzemlja, kot sta grški Had in Radamant ali rimski Pluton in Vulkan s svojim podzemnim ognjem. Ravno takšne vzporednice pa so mehanizem, s katerim so romantični avtorji konstruirali ustrezne slovanske sopomene. V pravem slovanskem ognjenem krogu pa stojijo Svarožič kot izpričano teonimsko ime in Kresnik kot ljudsko izpričljiva prikazen; pripovedka o ropu ognja okoli Kaka pa kaže še eno podzemno ognjeno bitje antike.

Pogosta vprašanja o Peklencu

Je Peklenc pravi slovanski bog?

Po današnji znanosti ne. Velja za psevdobožanstvo, verjetno romantično konstrukcijo 19. stoletja.

Od kod izvira obsežna mitologija sodnika pekla?

Iz priljubljenih sekundarnih virov, ne iz izvirnih virov; značilna je za poznejšo iznajdbo.

Kaj pomeni ime?

Približno tisti, ki spada v podzemlje ali pekel, izhaja iz slovenskega pekel, beseda, ki je že krščansko zaznamovana.

Nadaljnje povezave

Priporočene notranje povezave:

Literatura (izbor)

Izbor osrednjih študij; navedena dela obravnavajo razmejitev med resničnimi in izmišljenimi slovanskimi božanstvi, primarni vir za Peklenca ne obstaja:

  • Strzelczyk, Jerzy: Mity, podania i wierzenia dawnych Słowian. Posen 1998.
  • Gieysztor, Aleksander: Mitologia Słowian. Varšava 2006.
  • Szyjewski, Andrzej: Religia Słowian. Krakov 2003.

Nadaljnja standardna dela v seznamu literature.

Peklenc je še danes predstavljen kot slovensko podzemno božanstvo in gospodar podzemnega ognja, vendar ga raziskovalci vidijo kot ponazoritev, kako si je 19. stoletje izmišljevalo svoje bogove.

Uvrstitev & zaščita

IIISTOPNJA
Schutz-Kompass to bitje uvršča v stopnjo vpliva III – Obremenjujoč vpliv.

Proti njegovemu vplivu izročilo iz različnih kultur navaja naslednja zaščitna sredstva:

Primerjajte v Schutz-Kompass →

Priporočena zaščitna sredstva

iWell Guard

Najpreprostejše zaščitno sredstvo te zbirke: 41 plasti pravega zlata 999, platine, srebra in silicija, izdelano v Ruhli/Turingiji. Ni ga treba aktivirati, ni vezano na nobeno osebo in deluje v premeru približno 50 metrov, tudi kadar ni nošeno.

Vsa zaščitna sredstva na pregled →