Gjenganger je demon nordijskega izročila.
Telesno oživeli mrtvec s smrtonosnim prijemom. Znan je predvsem po smrtonosnem mrtvaškem ščipanju iz sag.
Gjenganger je telesno oživeli mrtvec Skandinavije: povsem telesen mrtvec, ki se vrne iz groba in se, drugače kot navaden duh, med živimi prikaže s kožo in udi. V starejšem izročilu nastopa odkrito nasilno, v poznejšem času pa predvsem kot prinašalec bolezni.
Značilno je mrtvaško ščipanje, dansko dødningeknip: Gjenganger ponoči ščipa spečeže, zaradi česar njihova koža postane modra in vdrta, pogosto s smrtnim izidom. Izročilo sega vse do vikinške dobe in je trdno zasidrano v islandskih sagah.
Tip: telesno oživeli mrtvec, ki spečeže z mrtvaškim ščipanjem naredi bolne
Izvor: Skandinavija, dansko genganger, norveško gjenganger, švedsko gengångare
Besedila: islandske sage, kot sta Grettisova saga in Eyrbyggja saga, od takrat ljudsko verovanje
Obdobje: korenine iz vikinške dobe, kot ljudsko verovanje se je nadaljevalo do novega veka
Videz: povsem telesen mrtvec, večinoma brez duhovnih potez
Od vikinške dobe do novega veka: nasilno izročilo sega vse do vikinške dobe in je pričano v sagah, kot ljudsko verovanje pa se je nadaljevalo do novega veka.
Skandinavija. Pojem živi naprej v deželnih jezikih: dansko genganger, norveško gjenganger, švedsko gengångare.
Dobra: več islandskih sag priča o Gjengangerju, poleg tega primerjalne raziskave o nordijskih oživelih mrtvecih.
Jezik: Gjenganger dobesedno pomeni tisti, ki spet hodi, in je jezikovno sorodno z nemškim izrazom Wiedergänger; deželne oblike genganger, gjenganger in gengångare kažejo isti koren.
Videz
Gjenganger je masivno telesen, ne eteričen: povsem telesen mrtvec brez duhovnih potez, ki se izrazito razlikuje od navadnega prikazovalnega duha.
Delovanje
Značilno je mrtvaško ščipanje, dansko dødningeknip: Gjenganger ponoči ščipa spečeže, zaradi česar koža na tem mestu postane modra in vdrta, pogosto s smrtnim izidom. V starejšem izročilu nastopa poleg tega tudi odkrito nasilno, torej ne napada le ponoči in prikrito.
Najpomembnejši vidiki Gjengangerja na kratko.
Osrednja pojava skandinavskega verovanja v oživele mrtvece, pričana v islandskih sagah od vikinške dobe naprej.
V starejšem izročilu lastna družina in prijatelji, pozneje predvsem speči, ki jih obiskuje ponoči.
Povsem telesen mrtvec brez duhovnih potez, ki se telesno vrne iz groba.
Bolezen in smrt zaradi nočnega mrtvaškega ščipanja, v starejših pričevanjih tudi odkrito nasilje nad živimi.
Obglavljenje z naknadnim sežigom trupla kot najučinkovitejše sredstvo, poleg tega nabijanje na kol, obteževanje in vezanje.
Wiedergänger kot nemški jezikovni ustreznik, poleg tega krajevno vezani Haugbúi in Nachzehrer kot druga germanska sorodnika.
Ime Gjenganger dobesedno pomeni tisti, ki spet hodi, in je jezikovno sorodno z nemškim izrazom Wiedergänger. Nasilno izročilo o Gjengangerju sega vse do vikinške dobe in je izpričano v več sagah, med drugim v Grettisovi sagi, Eyrbyggja sagi in Sagi o Eriku Rdečem.
Kot razlogi za vrnitev so veljali predvsem samomor, saj samomorilci po krščanskem verovanju niso bili primerni ne za nebesa ne za pekel, ter nedokončana opravila, ki so mrtvega vezala na življenje živih. Iz te starejše, nasilne pojave se je s časom razvila druga poteza: mrtvaško ščipanje, s katerim Gjenganger ne bije več odkritega boja, temveč prikrito seje bolezen.
Gjenganger zaznamuje skandinavsko podobo živih mrtvecev in je prisoten tako v sagah kot v sodobni nordijski grozljivi in popularni kulturi, kjer telesno oživeli mrtvec ostaja ponavljajoč se motiv.
Religijsko-znanstveno je Gjenganger krščansko preoblikovano verovanje v oživelega mrtveca, v katerem se samomorilec brez počivališča vrača, ker po krščanskem verovanju ni bil primeren ne za nebesa ne za pekel. Hkrati služi kot razlagalni model za nenadno bolezen in smrt, mrtvaško ščipanje, in velja za prehodni tip med nespokojnim mrtvim in vampirjem.
Kot pri nordijskem oživelem mrtvecu na splošno velja obglavljenje, deloma z naknadnim sežigom trupla, za najučinkovitejše sredstvo zoper Gjengangerja. Iz skupnega skandinavsko-germanskega nabora se dodajajo nabijanje na kol, obteževanje in vezanje trupla, da mrtvi ne bi znova zapustil groba.
V vsakdanjem življenju živih so grobne ukrepe dopolnjevali še drugi previdnostni ukrepi: železo je veljalo za učinkovito zoper oživelega mrtveca, zavarovan dostop do hiše, zaščita prage, naj bi preprečeval nočni vdor, sol pa je služila kot čistilno in zaščitno sredstvo zoper moči oživelega mrtveca.
Gjenganger je jezikovni in vsebinski ustreznik nemškemu Wiedergängerju; nordijski sorodniki so Draugr, Haugbúi in Afturganga. Ker prek mrtvaškega ščipanja prinaša bolezen in se telesno vrne iz groba, je vsebinsko soroden slovanskim oživelim mrtvecem Strigoi in Upiór ter velja za severno predstopnjo vampirja.
Je gjenganger duh?
Ne, običajno je telesno vrnjeni mrtvec, ne povsem eterično bitje. Iz groba se vrne v telesni obliki in se s tem razlikuje od navadnega strašljivega duha.
Kaj je ščipanje mrtvih?
Nočno ščipanje, ki ga gjenganger prizadene spečim. Na tem mestu koža postane modra in vdolbljena, kar je pogosto vodilo do bolezni in smrti.
Kdo postane gjenganger?
Pogosto samomorilci, saj po krščanskem prepričanju niso bili primerni niti za nebesa niti za pekel, poleg njih tudi ljudje z neopravljenimi zadevami.
Priporočene notranje povezave:
Nadaljnja standardna dela v seznamu literature.
Kot skandinavski wiedergänger je gjenganger predvsem znan po svojem ščipanju mrtvih: telesno vrnjeni mrtvec, čigar nočno ščipanje spečim pusti bolezen in včasih smrt.
Proti njegovemu vplivu izročilo iz različnih kultur navaja naslednja zaščitna sredstva:
Primerjajte v Schutz-Kompass →Priporočena zaščitna sredstva
Najpreprostejše zaščitno sredstvo te zbirke: 41 plasti pravega zlata 999, platine, srebra in silicija, izdelano v Ruhli/Turingiji. Ni ga treba aktivirati, ni vezano na nobeno osebo in deluje v premeru približno 50 metrov, tudi kadar ni nošeno.
Sorodna bitja

Iele, ženski naravni duhovi romunske mitologije. Izvor, nočni ples v krogu, kazen za motilce in o...

Notos, vlažni južni veter Grkov. Izvor, jesenski nevihti in dež, orfični hvalnica ter religiologs...

Tibetanski varovalni vozel je zavozlana vrvica, ki jo blagoslovi lama. Izvor in pomen razložena n...

Pontianak, Langsuir, Toyol in Orang Bunian: malajski svet duhov razložen z religiologijskega vidi...

Nure-onna, yōkai s kačjim telesom z japonskih obal. Izvor, sveženj kot vaba, simbolika in izročil...

Orang Bunian, nevidno vilinsko gozdno ljudstvo Malezije. Izvor, vzporedni svet v gozdu in oblike ...